Križišča: Vzhod- Zahod

 

Kulturni stiki, prenosi in izmenjave med Vzhodom in Zahodom v Sredozemlju

VABILO K UDELEŽBI

KDAJ

 

Rok oddaje:

15. april 2015

 

Rok oddaje podaljšan do 22. aprila!

 

KAJ

 

Predlogi naj vsebujejo kontaktne podatke prijavitelja (ime, naslov, telefonska številka, 

elektronski naslov), naslov prispevka ter povzetek. 

 

Povzetek v angleškem jeziku naj ne presega obsega 400 besed.

 

 

KAM

 

 na elektronski naslov: phdconference2015@gmail.com 

 

ali na naslov : 

Art History Module

Faculty of Humanities and Social Sciences in Split

Hrvojeva 8

21000 Split

CROATIA

 

(s pripisom “Conference for PhD students")

 

 

 

Prispevki na konferenci se lahko osredotočijo na predlagane interdisciplinarno zastavljene teme:

 

 

Orientalizmi v evropski umetnosti in kulturi

• Evropa in Bizanc: Ex Oriente lux et luxus

• Benetke in Konstantinopel: zgled, tekmovanje in/ali posnemanje, mitografija

• Evropa in Otomansko cesarstvo v obdobju zgodnjega novega veka: med eksoticizmom in demonizacijo

• Orient v kulturi in umetnosti evropske romantike: podoba in mit Orienta (likovna umetnost, arheologija, literatura, filozofija)           

• Orient v evropskem slikarstvu, grafiki, knjižni ilustraciji in umetni obrti od romantike do zgodnjega 20. st.

• Orientalski motivi v zahodni arhitekturi 19. in 20. st.

• Popotniki  in umetniki na Vzhodu: izmenjava idej, konceptov in umetnostnih praks

• Kuriranje umetnosti Vzhodne Evrope

 

Prostori srečevanj: stičišča, zlivanja, spopadi Vzhoda in Zahoda na Balkanu

• Bizantinsko cesarstvo in vzpostavljanje regionalnih umetnostnih centrov na Balkanu od pozne antike do izteka srednjega veka

• Boj za cerkveno prevlado med Rimom in Konstantinoplom – interakcije pravoslavja in katolištva, vpliv na umetnost, likovni izraz in ikonografijo

• Benetke in Balkan v poznem srednjem in zgodnjem novem veku: konflikti, sožitje, kulturnozgodovinski in umetnostni dialog

• Turška zasedba Balkana: posledice na področju kulture in umetnosti, osmanski in antiosmanski diskurz, vzpostavljanje transkulturalnih form na kontaktnih področjih, asimilacija in kulturna hibridnost

• Zaton političnih in kulturnih velesil (Otomansko cesarstvo, Habsburška monarhija, Beneška republika) ter vzpostavitev novih nacionalnih držav: umetnost kot odraz političnih in nacionalnih interesov

• Podoba Turkov v umetnosti in kulturi Zahodnega Balkana in Srednje Evrope (likovni, literarni, etnografski, kulturnoantropološki vidik)

 

Vzhod in Zahod v obdobju globalizacije

• Ideologije, miti, ideologemi, mitologemi in njihova refleksija v umetnosti

• Zahodnjaški stereotipi o kulturi in umetnosti Bližnjega vzhoda na Balkanu: njihova geneza, vpliv, aktualne preobrazbe …

• Koncepti in teorije umetnosti

• Sodobna umetnost in arhitekturni tokovi: elementi tradicije, modernosti in globalnosti

• Sodobna percepcija islama v umetnosti: zgodovinska, politična, verska, kulturna pogojenost umetniških ustvarjalcev in občinstva

• Sodobne umetniške prakse, literatura, kinematografija in popularna kultura: teme srečevanja, sobivanja in antagonizmov Vzhoda in Zahoda

 

Konferenca bo posvečena prostoru tistega dela Evrope in Bližnjega vzhoda, ki sta ga že v obdobju antike sestavljala tako Vzhod kot Zahod. Eksoticizem je bil sestavni del zahodnega razumevanja Vzhoda že od Herodotovih Zgodb, v katerih so bili na primer Skiti opisani kot krvoželjni barbari. Takšen ambivalenten odnos do tujih in eksotičnih narodov se je od časa klasične antike nadaljeval prek obdobij renesanse in novega veka vse do danes.

 

Dihotomijo Vzhod-Zahod lahko razumemo prek kulturnih vplivov med Vzhodom in Zahodom, prek raziskovanja medsebojne odvisnosti Vzhoda in Zahoda v Sredozemlju kot tudi prek soočenj v zgodovini umetniških praks. Konferenca se bo posvetila kulturnim stikom, izmenjavam, premestitvam in družbenim značilnostim, ki so v zgodovini izoblikovale kompleksne koncepte in idejne povezave. Namen simpozija je tudi, da se ob upoštevanju postkolonialnih teorij in teorij kulturnih prenosov prevprašuje, kako je Zahod eksoticiral Vzhod in kako je Vzhod razumel Zahod.

 

Mednarodna znanstvena konferenca je namenjena doktorskim študentom in tistim, ki so nedavno doktorirali z različnih področij humanistike in družboslovja. 

 

 

 

 

 

 

Organizacijski odbor: Ivana Prijatelj Pavičić, Marina Vicelja Matijašić, Tine Germ (sopredsedujoči);

Iva Brusić, Gašper Cerkovnik, Martina Malešič, Katra Meke, Ivana Meštrov, Dalibor Prančević, Petra Predoević Zadković, Ines Unetič, Ivana Nina Unković, Asta Vrečko, Miha Zor